Sledečo zgodbo je napisala udeleženka delavnice Tehnike reševanja problemov. S pomočjo delavnice je spoznala, da se v življenju lahko doseže mnogo več kot si misliš, če se le bolj potrudiš.
Dragi Sašo,
v prilogi ti pošiljam pismo zahvale. Obisk na tvojem seminarju je bila zelo pomembna, pozitivna prelomnica v mojem življenju in hvaležna sem za vse, kar si storil zame. Spremembo moje osebnosti sta toplo pozdravili tudi moji hčeri, predvsem Mojca, ki se je končno le rešila depresije in postala čisto prava, vesela najstnica. Ena od tvojih gostij je posredovala pri moji novi zaposlitvi, hkrati pa sva v stikih po elektronski pošti.
Lep in prijazen pozdrav!
Mojca Kenda
Dragi Sašo,
Ne bom se opravičevala, ker te tikam, saj tikam vse moje prave prijatelje, med katere uvrščam tudi tebe. Druženje s teboj in ekipo Video centra, ter ostalimi udeleženci seminarja, je zame pozitivna življenjska izkušnja. Spoznala sem, da je življenje lepše, če si bolj odprta in prijazna oseba in predvsem kako pomembno je, da si organiziraš življenje in se zavedaš, da si dober človek, katerega napake niso nič večje kot napake drugih.
Živela sem dve življenji, službeno in privatno. Obe poti sta bili tlakovani z nezadovoljstvom s samo seboj, z napakami za katere sem se obtoževala, z nezaupanjem do sodelavcev in znancev, z nepristopnostjo, grdimi pogledi, strahom… Temu primerno sem se do soljudi tudi vedla nezaupljivo, zadržano, osorno, v družbi sem bila ali v središču in sem zbujala pozornost ali pa sem bila le žalosten opazovalec. Doma sem videla vse črno, nisem bila zadovoljna z možem, kritizirala sem otroke, pozabila sem jih pohvaliti. Prijateljev v glavnem nisem imela, saj sem bila do njih in njihovih napak enako kritična kot do sebe.
Še preden sem začela obiskovati seminar, so ga bivši udeleženci zelo pohvalili in toplo priporočali, zato sem šla prvič v Preddvor z občutki velikega pričakovanja in vznemirjenja, hkrati pa tudi zadrege, kako se bom znašla med tako uspešnimi osebami.
Pa sploh ni bilo hudo, saj je že zajtrk s kavico pred začetkom seminarja prispeval k medsebojnemu spoznavanju, čeprav smo bili še bolj zadržani. Tvoj samozavesten in prijeten nastop med predavanji, tvoje poznavanje življenja in človeka, pa tudi sam način dela v skupinah, je pregnalo mojo zadrego. Že takoj na začetku sem prepoznala svoje lastnosti v posameznih primerih in sklenila, da bom s pomočjo učil, katere smo imeli na voljo za učenje doma, pridno študirala, spremenila svoje navade in začela bolje načrtovati svoje življenje. Najprej pa sem nabavila videorekorder za delo z videoprogrami in prenosni diktafon, na katerem sem lahko poslušala tudi avdioprograme, saj sem hotela pridobiti kar največ znanja.
Na naslednjih seminarjih sem se počutila zelo dobro, nisem čutila nezaupanja do drugih udeležencev, bila sem sproščena, vedra, nasmejana, pozabila sem na svoje komplekse. K temu si zelo veliko pripomogel prav ti, Sašo, ki si s svojim znanjem in z močjo opazovanja ocenil mojo osebnost in me neopazno, a zelo uspešno vodil. To sem spoznala šele kasneje, ko sem o udeležbi na seminarju veliko premišljala, analizirala posamezne dogodke, namige. Hvala ti. Prav veselilo me je, ko sem bila v svoji skupini prvič izbrana za vodjo, ki je poročal o delu skupine. Bila sem prav ponosna, da mi je skupina izkazala tako zaupanje, še posebej, ko sem poslušala druge vodje, ki so poročali zelo dobro, nekateri odlično.
Že tekom delavnice sem v mnogočem spremenila svoje življenje. Poleg obiskovanja zelo zahtevnega tečaja angleškega jezika, sem veliko študirala. Na poti v službo ali domov sem poslušala avdiokasete, doma sem brala knjige in spremne skripte, zvečer pa sem gledala še videokasete. Veliko sem modrovala o življenju, o moji osebnosti, o potrebnih spremembah, o tem kako delam v službi, kje so moje pomanjkljivosti in kje so prednosti. Ob sobotah in nedeljah sem se učila angleščino in delala zapiske o preštudiranem gradivu in mojih zaključkih v računalnik. V družini smo se začeli pogovarjati, smejati, življenje je začelo postajati lepo. Sebe gledam drugače, bolj veselo in prijazno, prisrčno, samozavestno, dobro. Oblikovali smo nekaj skupnih ciljev, hčeri se z menoj več pogovarjata, pravzaprav smo postali prijatelji. Tudi kaditi sem prenehala.
V službi se je marsikaj spremenilo. Pripravila sem zelo zahteven projekt, katerega sem po napornih in dolgotrajnih pogajanjih s kupci realizirala in podjetju se je povečal dobiček. O pogajanjih sem se veliko naučila iz razpoložljivih učnih pripomočkov na seminarju, naučila sem se tudi o govorici telesa, samozavestnem obnašanju, moči pozitivnega mišljenja, organiziranju dela in življenja, postavljanju ciljev. Na pogajanjih sem postala mirna, samozavestna, velikokrat vem, kako bo sogovornik reagiral, znam ga pritegniti.
Predvsem pa sem si postavila cilje. Naj naštejem nekatere: naučiti se angleščino, zamenjati službo, letovati na Hvaru, uspešno pomagati hčeri pri učenju. Službo bom zamenjala v oktobru, intervjuji za službo so potekali v angleščini, z možem sva en teden preživela na Hvaru in hči je uspešno končala letnik. Z doseženim sem zelo zadovoljna. V bodoče želim doseči še več, biti še boljša, zato so tudi cilji višji.
Še vedno se izobražujem, sicer manj kot v času seminarja, a veliko več kot prej. Imam prijatelje. Do svojih in njihovih napak sem manj kritična, sprejemam jih. Veselim se nove službe in se nanjo že intenzivno pripravljam. Zahvalila bi se rada vsem, ki so mi seminar omogočili, tebi Sašo, tvojim sodelavcem ter mojim domačim. Hvala ti za spoznanje, da je življenje res lepo, če sami tako hočemo.
Mojca Kenda