ZA VSAK PROBLEM OBSTAJA REŠITEV
(TAKO KOT SE ZA VSAKO BOLEZEN NAJDE ENA ROŽCA)
Ste se kdaj zamislili, kako hitro se vam življenje lahko spremeni; zakaj so nekateri ljudje uspešni, drugi pa komaj preživijo iz meseca v mesec?
Preberite mojo zgodbo in spoznali boste, da lahko resnično dosežete vse, če je le vaša želja dovolj goreča.
Sem Boštjan Bezlaj. Z vami bi rad delil svojo zgodbo, ker mislim, da se vsi včasih počutimo, kot da nam je življenje zastalo in ne najdemo prave rešitve. Vsi potrebujemo pomoč in dobro je, da jo znamo poiskati. Rešitev mojega problema so bila spoznanja, ki sem jih dobil na delavnici TEHNIKE REŠEVANJA PROBLEMOV.
Leta 1998 sem v lastnem poslu popolnoma propadel in zašel v katastrofalne dolgove. Slučajno sem izvedel za delavnico Tehnike reševanja problemov, ki sem se jo s sofinanciranjem Zavoda za zaposlovanje udeležil v jeseni leta 1999. Sedaj lahko brez pretiravanja rečem, da sem v mnogočem drugačen človek in kar je najpomembnejše: uspešnejši in srečnejši sem, kot sem kdajkoli upal pomisliti. Imam svoje svetovalno podjetje in lani sem izdal svojo prvo knjigo.
Svojo situacijo bi rad opisal podrobneje, da bi si lahko ustvarili predstavo, kaj sem dosegel in kaj lahko doseže vsakdo. Pred leti sem napravil veliko napak. Žal mi je za vse, kar se je zgodilo, toda kaj naj naredi mlad zaletav fant, ki misli da je ves svet njegov. Lahko propade in se uniči, ali pa vstane, se pomiri s preteklostjo in začne na novo. Strahotni problemi in dolgovi so opravili svoje. Popolnoma izčrpan in poražen sem se umaknil.
Obiskal sem »dobrega prijatelja« in vprašal, če mi lahko kako pomaga. »O Boštjan, kdo lahko tebi še pomaga, ali ne vidiš, da si vse zafural« Saj res, kdo pa mi sploh lahko pomaga? Kdo na tem svetu, ko pa ni nikogar, ki bi se ukvarjal z »zgubo«. Dokler si uspešen in imaš denar, je prijateljev kolikor hočeš, ko pa si brez denarja in potreben pomoči, te pa vsi pozabijo.
Toda življenje želi svojo zgodbo, želi razburkane valove ter sončni žarek. In tako se je začelo.
Začel sem iskati službo. Pisal sem prošnje za delo, če sem kjerkoli videl oglas in pa tudi na slepo, v podjetja, kjer bi želel delati. Ponujal sem se za komercialista prodajalca, pa tudi za razna druga dela. Tako sem taval sem in tja. Zgodba v podjetjih je podobna: na mnoge moje prošnje se sploh niso odzvali, če pa sem bil že vabljen, da se zglasim pri njih, so po krajšem razgovoru ugotovili, da nisem primeren za delo pri njih. Zahvalili so se mi za obisk.
Kdor ni bil nikoli brezposeln, brez denarja, brez prijateljev in s kupom dolgov, verjetno ne more vedeti, kako se počutiš, ko te vsi odklanjajo in ne vidiš več pravega upanja, da bo kdaj bolje. Razmišljal sem, kaj mi torej preostane od tega življenja, ko pa ostajam vedno samo poraženec. Kaj naj spremenim, kaj naj naredim?
In nekega dne, ko sem se popolnoma obupan vrnil domov, sem prejel pismo iz podjetja Video center. Odprl sem ga – v njem je bila napisana zgodba o muhi.
V majhni sobi je živela muha. Nekega dne si je zaželela, da bi živela drugačno življenje. Rada bi šla na svobodo, novemu življenju naproti. Z veliko hitrostjo je priletela do okna in se zaletela v šipo. Poskusila je še enkrat in še enkrat, vse bolj se je trudila, a zaman. Začelo ji je primanjkovati moči in vsa izčrpana, onemogla se je zgrudila na tla in poginila. Zraven zaprtega okna pa je bilo še eno okno, široko odprto. Majhna sprememba bi jo lahko popeljala v novo življenje, v svobodo in muha bi bila rešena. Sprememba, toda kakšna, v katero smer?
Cel dan sem razmišljal, kaj naj naredim drugače, kako naj spremenim smer, ko pa ne vem kam naj grem in kaj me čaka. Le kaj mi še preostane? Lahko se smilim samemu sebi in propadem kot ta muha, lahko prosim druge za miloščino, lahko pa nekaj naredim, da bom dobil delo in začel ponovno živeti normalno življenje.
Takrat še nisem vedel, kaj mi hočejo z zgodbo povedati. Spremeniti smer da, toda kako. Preteklo je še nekaj časa, preden sem prišel do pravega spoznanja. In zgodilo se je. Brez denarja, brez upanja in zaposlitve sem prišel s pomočjo sofinanciranja Zavoda za zaposlovanje na delavnico Tehnike reševanja problemov. Imel toliko problemov in težav, da nisem vedel ne kod ne kam. Sedel sem med uspešnimi vodji in direktorji iz raznih uspešnih podjetij in počutil sem se, kot da sploh ne spadam sem, poleg tega pa so me obhajali različni dvomi in pomisleki.
Poslušal sem Sašota, ki nam je navdušeno govoril, kaj vse lahko naredimo in nam odkrival, kako lahko z novimi spoznanji zaživimo novo življenje, z mnogo več radosti in uspeha. Kaj pa sedaj to pomeni? Ali niso to le pravljice za naivne, ali pa lahko morda vseeno tudi sam živim srečno in uspešno? Toda kako? Seveda bi rad živel srečno, a zame to ni več mogoče. Jaz to ne morem.
Odločil sem se za spremembo! Čeprav nisem vedel, kako bom sploh zmogel plačati svoj del kotizacije za ta tečaj, sem se odločil in vztrajal do konca. Dobil sem na razpolago vse, kar sem potreboval za preboj v uspeh in novo življenje. In naredil sem to! Odločil sem se za spremembo in začel delati. Na delavnici smo imeli za samoizobraževanje na razpolago stotine videokaset, avdiokaset in knjig. Veliko sem študiral in si pisal ideje iz vseh programov, ki mi jih je priporočil Sašo.
Spisek programov, ki sem jih preštudiral je dolg, ker sem se delavnice udeležil z namenom, da spremenim svoje življenje. V povprečju sem vsak dan med delavnicami študiral po 3 ure dnevno. Navajam vam samo nekaj tistih programov, ki so najbolj vplivali na premik v mojem razmišljanju in delu.
