KORISTI MODERIRANJA ALI ZAKAJ BI SI ŽELELI  PRIDOBITI MODERATORSKE VEŠČINE

Vodje, izobraževalci, svetovalci, mentorji in vsi, ki delajo s skupinami ter pri svojem delu uporabljajo moderatorske veščine, lahko pričakujejo naslednje koristi zase, za udeležence in za organizacije, v katerih delujejo:

• Organizacije se lahko prilagodijo in ustvarijo rezultate hitreje, ker ljudje bolj zaupajo sprejetim odločitvam (saj so pri njih tudi sodelovali).
• Člani skupine so bolj motivirani, da podprejo sprejete odločitve.
• Ker je vsakdo lahko vpliven, slišan, spoštovan in koristen, so člani skupine pripravljeni prevzemati odgovornost za sprejete odločitve in njihovo uresničevanje.
• Maksimalno sodelovanje in vpletenost povečujeta produktivnost udeležencev in sprejemanje kakovostnih odločitev.
• Vodje črpajo iz virov tistih, ki jih vodijo, zato je mobilizacija virov (znanj, izkušenj, idej, predlogov, modrosti) neprimerno večja kot bi bila sicer.
• Vpeljevanje sprememb v organizacije poteka lahkotno in hitro, saj so tisti, ki spremembe vpeljujejo, tudi sodelovali pri njihovem načrtovanju. Upora proti spremembam praktično ni, saj so bili v njihovo načrtovanje vključeni predstavniki vseh deležnikov – vsak glas je bil slišan.
• Ker so ljudje slišani in upoštevani, so pripravljeni prispevati svoje vire, da razmišljajo in delujejo za splošno dobro organizacije.
• Izboljšajo se medsebojno razumevanje, spoštovanje, medosebni odnosi in timsko delo.
  Nekoč razvlečeni (projektni) sestanki, kjer večina udeležencev ne sodeluje ali jih celo ruši, postanejo dinamičen, zabaven, dobro organiziran in strukturiran proces, kjer vsi prisotni prispevajo k ciljem sestanka ali projekta ter ustvarjajo sinergijske učinke.
• Na voljo je več virov za konstruktivno reševanje konfliktov in kompleksnih problemov, ker vsi prispevajo za skupen, vreden cilj ter naslavljajo sporno vprašanje z več vidikov.
• Skupinska ustvarjalnost in sposobnost inoviranja se pomnoži, saj je ustvarjalna moč moderiranega procesa neprimerno večja od procesa, ki ni ustrezno moderiran.
• Prizadevanja skupine prinašajo kakovostnejše in trajnejše rezultate kot prizadevanja posameznikov.
  V moderirani skupini udeleženci poučujejo in se učijo hkrati – prenos znanj in dobrih praks je bistveno hitrejši kot v običajni skupini.
• Učinkovitost usposabljanj, kjer izvajalci tudi moderirajo se celo potroji, saj udeleženci soustvarjajo vsebino, prevzemajo odgovornost za lastno učenje in hkrati delijo svoje znanje, izkušnje in primere dobre prakse. Poleg tega so takšna usposabljanja dinamična, zabavna, sproščujoča in prijetna za vse prisotne.
• Negativni učinki v skupini so manj verjetni, recimo nizka stopnja morale, vpletenosti, zadrževanje informacij in tudi naravnanost: To ni moje delo. ali Samo povejte mi, kaj naj naredim.