» … ko smo srečni, postanemo bolj produktivni, naše delo pa je prijetnejše in nagrajujoče.«
Mnoge organizacije nenehno skrbijo izzivi doseganja konkurenčne prednosti. Kleč pa je, da je eden od načinov doseganja tega precej manj stresen – je preprosto: pomagati zaposlenim, da so na delovnem mestu bolj srečni!
Shawn Achor je strokovnjak pozitivne psihologije na Harvardu in trdi, da srečni ljudje in tisti, ki vidijo v življenju smisel, niso le bolj produktivni in vzdržljivi pri delu, temveč da so manjkrat bolniško odsotni, bolje opravljajo vodstvene funkcije in prejemajo celo višje plačilo za svoj doprinos. Dodaja še, da denimo prodajalci z optimističnim pogledom na svoje razmere prekašajo svoje pesimistične kolege za kar 56 %!
To je odlična novica za vse, ki vam je pozitiven in proaktiven pogled naraven. Kaj pa ostali? Se res lahko naučimo biti srečnejši na delovnem mestu? Anchor trdi, da lahko – če aktivno vplivamo na način razmišljanja o delu, uspehu in sreči.
Družba običajno uspeh opredeljuje kot slavo, bogastvo in dosežke. Običajno razmišljanje o sreči je, da boste uspešni, če boste trdo delali – in šele ko boste uspešni, boste postali tudi srečni. Vendar pa so ljudje, ki opredeljuje uspeh na ta način, večinoma bolj nesrečni in bolj verjetno takšni tudi ostajajo. Težava takšnega razmišljanja je predvsem v tem, da na ta način ob vsakem uspehu spremenimo merila za to, kako uspeh sploh pojmujemo. Če smo prodajni cilj za zadnje četrtletje dosegli, cilj za naslednje četrtletje preprosto zvišamo. S tem, ko našo srečo pogojujemo z uspehom, pa si otežujemo doseganje sreče. Vsakič, ko spremenimo poimenovanje uspeha, se sreča skrije tik za naslednji hrib in za obzorje ter nam tako uide izven dosega.
Achorjeve raziskave kažejo, da je pravzaprav ravno nasprotno. Sreča je namreč tista, ki spodbuja uspeh – ne obratno. Ko je naše mišljenje usmerjeno v možnosti pozitivnih izidov smo uspešnejši kot takrat, ko smo v negativnem ali nevtralnem okviru. Achor to imenuje prednost sreče. Pri vsem tem je dobra novica za organizacije ta, da ko smo srečni, postanemo bolj produktivni, naše delo ocenjujemo kot prijetnejše, bolj nagrajujoče in bolj izpolnjujoče. Z drugimi besedami, če lahko posameznikom najprej pomagamo do pozitivne in proaktivne naravnanosti, bodo potem postali tudi bolj uspešni.
Vemo pa tudi, da na delovnem mestu to ni vedno enostavno. Slej ko prej se srečamo s situacijami, ki nas skušajo premakniti v neprijetne misli in neustrezna prepričanja. Ta nas na dolgi rok lahko tudi zasužnjijo, naši odzivi nanje pa lahko povzročijo še dodatno škodo. Deloma tudi zato, ker vsi že imamo tudi svojo zgodovino, vzorce in ustaljene poglede na svet, v katerih zlahka tudi obtičimo. To lahko ponazorimo tudi na primeru revizorja: ker vsak dan in ves dan išče najrazličnejše napake, bo morda nezavedno ali iz navade iskal (in tudi našel!) majhne napake tudi povsod drugod. Svojo pozornost je namreč natreniral za iskanje napak in odstopanj, vsakršen vzorec pa je lahko precej težko prekiniti. Na srečo pa enako velja tudi obratno!
Usposabljanje za spreminjanje navad in mišljenja
Ključna točka za zapomniti in posredovati naprej je, da lahko v naše možgane vtisnemo koristne vzorce enako, kot to velja za vse druge navade, načine razmišljanja in delovanja. In tudi tu si lahko za spodbujanje k spremembam načinov razmišljanja o delu pomagamo s strokovnjaki za razvoj zaposlenih. Vendarle gre za učinkovitost in srečo vseh!
Kaj pravijo strokovnjaki in kako spoznanja vpeljete v prakso? Zaposlene spodbudimo, da skupaj:
1. Ustvarimo navade hvaležnosti:
Vsak dan zapišimo tri nove stvari, za katere smo hvaležni. Te naj bodo konkretne (ne le “hvaležen sem za svoje zdravje”). Če za to porabimo dve minuti na dan, bomo prijetne učinke na svojo srečo opazili že v nekaj dneh. Poskusimo to vzdrževati 21 zaporednih dni (kolikor običajno traja vzpostavitev enostavnejših navad). Sčasoma ob tem uvidimo možnost izbire, ali bomo na svet gledali skozi objektiv, ki vidi zgolj negativnost, težave, negotovost, stres in frustracije, ali pa bomo svoje omejene in dragocene vire namenili temu, da bomo v svetu iskali stvari, zaradi katerih smo hvaležni in iskali možnosti za pozitivne spremembe našega okolja.
2. Smo fizično aktivni:
Znano je, da se pri vadbi sproščajo endorfini, ki so “naravna protibolečinska terapija”, in da je ob redni vadbi večja tudi verjetnost, da se bomo začeli bolj zdravo prehranjevati. Če bomo vsak dan, 21 dni zapored telovadili, se bodo koristi prenesle tudi na druga področja našega življenja.
3. Zmanjšamo večopravilnost:
V nasprotju s splošnim prepričanjem, se lahko naši možgani osredotočajo le eno stvar naenkrat (čeprav jih mimo naše pozornosti počnejo več). Ko pa poskušamo opravljati več opravil hkrati, zmanjšamo svojo uspešnost pri vsaki posamezni nalogi. Če želimo, da smo skupaj s sodelavci pri delu srečnejši in produktivnejši, skušajmo opravljati le eno stvar naenkrat.
4. Izvajamo načrtna dejanja prijaznosti:
Altruizem je odličen način za dobro počutje. Razmišljanje o tem, kako lahko pomagajo nekomu drugemu, bo blagodejno spremenilo naš pogled na svet – od tega, kako svet vpliva na nas, do tega, kako lahko mi sami vplivamo nanj. Morda se zdi razlika majhna, vendar pa je v resnici zelo pomembna. Skupaj se naučimo, da poiščemo dobre stvari, ki jih lahko naredimo za druge.
S spremembo načina razmišljanja o delu in z vsakodnevnimi navadami lahko postanemo srečnejši. Spreminjanje pogleda na svet sprva resda zahteva malce vložka energije, vendar pa sčasoma postane rutina.
To pa so le štirje predlogi. Verjetno se lahko spomnite še drugih navad, ki bi ob rednem izvajanju pripomogle k boljšemu počutju ljudi. Veseli bomo, če jih boste delili tudi z nami.
Učinek valovanja
Ko vidimo, da se nekdo nasmehne, se nasmehnemo tudi mi. To imenujemo “učinek valovanja”, ki se kaže na vseh področjih življenja. Achor trdi, da je učinek valovanja pomemben za srečo, ker ga opazimo na delu tudi pri čustvovanju. Če v sobo postavite tri ljudi, bosta dva od njih odšla s čustvi tistega, ki jih je najbolj opazno izražal. Občutki stresa, tesnobe in negotovosti – ali sreče – se torej lahko prenašajo z ene osebe na drugo. Ker so zelo “nalezljiva”, se lahko pozitivna ali negativna čustva v podjetju razširijo zelo hitro – kot požar. Če želite ustvariti pozitiven učinek valovanja, sebe in svoje vodje naučite ustreznega izražanja. Naj se nasmehnejo, s sodelavci vzpostavijo očesni stik, izražajo pohvale, zahvale, odobravanje in povratne informacije, da bodo ljudje brez ugibanja vedeli, kdaj so svoje delo opravili dobro. Izražanje pozitivnosti bo slej ko prej vplivalo tudi na pozitivnost ljudi okoli njih, da se ta postopoma razširi po celotni organizaciji. Namesto zaključka še pomembna opomba: najprej ljudi dobro usposobite, nato pa jim zaupajte in omogočite samokontrolo – izogibajte se mikro-nadzorovanju!
Skratka, razširite malo veselja tudi v svoji organizaciji in si ustvarite trajno konkurenčno prednost!
Povzeto po: Can you train people to be happier at work? Video Arts. https://www.videoarts.com/news/can-you-train-people-to-be-happier-at-work/
Video center d.o.o.
Sostrska cesta 2A
1261 Ljubljana-Doibrunje
M: 041 380 038
TEL: 01 500 41 44
info@videocenter.si
www.akademijaznanja.si