(Vir fotografije: Video Arts, Mental Health Essentials)
Vsak posameznik je celota sestavljena iz fizičnega in duševnega dela – iz telesa in duše. Če želimo biti zdravi, moramo poskrbeti, da sta zdrava oba dela. Duševno zdravje se pogosto opredeljuje kot dobro počutje, ki nam omogoča učinkovito delovanje, tako pri delu kot tudi zunaj njega. Vpliva na naše odnose, na sposobnost, da dosežemo svoj polni potencial, in se spopademo z življenjskimi izzivi. Vpliva na vse, kar počnemo in posledično tudi na vsak vidik poslovanja.
Duševno zdravje se spreminja, zato ga je pomembno spremljati. Če imamo povišano telesno temperaturo in kašljamo običajno sporočimo v našo delovno organizacijo, da smo zboleli. Skoraj nikoli, pa tega ne naredimo, če naše duševno zdravje ni dobro. Žal se o tem na delovnem mestu še vedno premalo govori in naredi, da bi se zavedali, kako pomembno je. In to je težava. Prezentizem (prisotnost na delovnem mestu, kljub slabemu počutju zaposlenega) vodi v zmanjšano storilnost zaposlenih in povečuje tudi tveganje za daljšo odsotnost dela v prihodnosti. Tako kot absentizem (odsotnost z dela) povzroča stroške delodajalcu. In ti stroški prezentizma naj bi bili kar 10-krat večji kot stroški absentizma.
V Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028, ki jo je sprejel državni zbor piše: »Dobro duševno zdravje je temelj zdravja nasploh ter posledično socialne, družinske in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje ter kakovosti življenja ljudi. Duševne motnje so veliko breme za posameznike in njihove bližnje, pomenijo pa tudi veliko izgubo in obremenitev za gospodarske, socialne in izobraževalne sisteme« … Stroški, povezani z duševnimi boleznimi v Evropi, znašajo 461 milijard evrov letno.« (Uradni list RS št. 24, 2018)*
Iz zapisanega je jasno, zakaj je pomembno vlagati v programe in projekte duševnega zdravja tudi na delovnem mestu in sklepamo lahko, kako le-to vpliva na ROI (donosnost teh naložb). Skrb za duševno zdravje pozitivno vpliva na našo produktivnost, zadovoljstvo na delovnem mestu in dolgoročno tudi na donosnost. Po ROI Metodologiji lahko koristi lahko razdelimo na denarne (monetarne) in neopredmetene.
MONETARNE KORISTI (kvantitativne koristi, ki jih običajno izražamo v številkah/evrih)
Zmanjšanje stroškov zdravstvenega varstva, absentizma in prezentizma. Fizično in duševno zdravje sta tesno povezana. Ko trpi duševno zdravje, trpi tudi naše telo in obratno. Veliko je zdravstvenih težav, ki lahko nastanejo zaradi slabega duševnega zdravja: pojavijo se kronične bolezni, migrene, tenzijski glavoboli, zmanjša se odpornost proti drugim boleznim. Kar vpliva na absentizem in prezentizem.
Povečanje zadrževanja zaposlenih (nižja fluktuacija). Zaradi težav z duševnim zdravjem zaposleni zapustijo službo. Predvsem mlajšim generacijam je pomembno, da imajo delodajalci oblikovano politiko duševnega zdravja. In zaradi tega tudi raje ostanejo.
Duševno zdravje in produktivnost. Duševno zdravje je ključni dejavnik, ki vpliva na produktivnost posameznikov na delovnem mestu. Zaposleni z dobrim duševnim zdravjem, so bolj osredotočeni, motivirani in učinkoviti. Raziskave kažejo, da se osebe z dobrim duševnim zdravjem bolje spopadajo s stresom in delovnimi izzivi, kar vodi k večji produktivnosti. Poleg tega so zaposleni z dobrim duševnim zdravjem manj nagnjeni k izgorelosti in bolniški odsotnosti, kar organizacijam omogoča prihranek stroškov in ohranjanje stabilne delovne sile.
NEOPREDMETENE KORISTI (kvalitativne; jih običajno ne izražamo v evrih)
Kakovost medosebnih odnosov. Osebe z boljšim duševnim zdravjem so bolj odprte za komunikacijo, sodelovanje in podporo sodelavcem. To ustvarja pozitivno delovno okolje, ki izboljšuje timsko delo in kreativnost.
Zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih. Zaposleni, ki se počutijo dobro psihično, so bolj zadovoljni s svojim delom. S tem se poveča lojalnost do podjetja, zmanjša fluktuacija zaposlenih in poveča zadovoljstvo na delovnem mestu. Za zadovoljne zaposlene pa velja, da so bolj zavzeti, kar vpliva na uspešnost podjetja.
Kreativnost in inovacije. Posamezniki, ki se počutijo dobro in so psihično stabilni, so bolj verjetno sposobni razvijati nove ideje, reševati težave in prispevati k inovacijam v organizaciji. To lahko vodi k večjemu konkurenčnemu in finančnemu uspehu.
Pomembno je razumeti, da skrb za duševno zdravje ne prinaša le kratkoročnih koristi, temveč ima tudi dolgoročne učinke na donosnost. Zmanjšanje stresa, izgorelosti in odsotnosti z dela na dolgi rok vodi k bolj stabilnemu delovnemu okolju in zmanjšanju stroškov. Prav tako spodbuja inovacije, kar lahko pripomore k večji konkurenčnosti in uspehu podjetja.
Duševno zdravje je ključnega pomena za dobro počutje posameznikov in dobro delovanje organizacij. Povezava med duševnim zdravjem in ROI (donosnostjo naložb) je jasna: skrb za duševno zdravje na delovnem mestu prinaša številne koristi, ki vplivajo na produktivnost, kakovost odnosov, zadovoljstvo zaposlenih in dolgoročno donosnost. Zato bi moralo biti vlaganje v duševno zdravje pomembna skrb za vsakogar, ki želi doseči uspeh v svoji karieri in organizaciji. Veliko pa lahko zaposleni in managerji naredijo tudi sami (nagrajeno izobraževanje Video Arts London). Za informacije o e-izobraževanjih o duševnem zdravju, ter brezplačnih infografikah za zaposlene in vodje, nas pokličite na 041 380 038.
Eno od vodil ROI Metodologije je »Ne moreš delati dobrega, če ti ne gre dobro«. Povedano drugače, organizacije ne morejo vlagati v dvig duševnega zdravja, če jim v poslovnem smislu ne gre dobro. Zato je pomembno, da znamo projekte dobro zastaviti, izvesti in stremeti k temu, da imajo pozitiven ROI.
Če vas zanima, kako to doseči, se nam pridružite 6. in 7. novembra 2023 na 2-dnevni delavnici Measuring ROI in Human Resources.
*https://www.zadusevnozdravje.si/wp-content/uploads/2022/08/Uradni-list-Resolucija-o-nacionalnem-programu-dusevnega-zdravja-2018%E2%88%922028.pdf
Ekipa Video Centra
Video center d.o.o.
Sostrska cesta 2A
1261 Ljubljana-Doibrunje
M: 041 380 038
TEL: 01 500 41 44
info@videocenter.si
www.akademijaznanja.si